Lastniki mačk imamo preprosto radi naše ljubljenčke pa vendar se moramo zavedati, da lahko na nas prenesejo nekatere bolezni. Takšna bolezen se imenuje zoonoza. Katere so najpogostejše zoonoze?
TOKSOPLAZMOZA
Razširjena je po vsem svetu. Okužijo se lahko ljudje in živali, zlasti mačke, ki so njegov primarni gostitelj. Okužbi, ki jo povzroča parazit Toxoplasma gondii, so izpostavljeni zlasti posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom. Ljudje se lahko okužimo na različne načine, kot na primer z uživanjem okužene hrane ali vode, ob ravnanju z okuženimi mačjimi iztrebki, presaditvijo organov ali transfuzijo.
Simptomi toksoplazmoze so podobni gripi, torej povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, utrujenost in glavobol. Običajno so blagi in minejo v nekaj tednih. Pogosti simptom so tudi otekle bezgavke v predelu vratu, kar je posledica odziva imunskega sistema na okužbo. Pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom se pogosteje pojavijo težave z očmi, kot so zamegljen vid ali bolečine v očesu ter občutljivost na svetlobo. Ob okužbi tekom nosečnosti se lahko parazit prenese na nerojenega otroka, kar lahko vodi do splava, rojstva mrtvega otroka ali rojstva otroka z znaki prirojene toksoplazmoze. Takšna okužba lahko privede do trajnih posledic, kot so okvara vida, krči ali duševna prizadetost.
Za preprečevanje okužbe izvajamo preventivne ukrepe, kot so vzdrževanje dobre higiene predvsem pri ravnanju s surovim mesom, zemljo ali mačjimi iztrebki. Meso je vedno potrebno dobro toplotno obdelati pred uživanjem, v pomoč pri tem nam je tudi zamrzovanje, ki pobije parazite. Priporočljiva je uporaba ločenih rezalnih desk in pribora za surovo meso in ostala živila, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Previdnost ni odveč tudi pri pitju vode samo iz kontroliranih vodnih virov. Osebe z oslabljenim imunskim sistemom in nosečnice naj ne čistijo mačjih iztrebkov ali pa si za tem temeljito umijejo roke. Iztrebki se pogosto nahajajo tudi na domačih vrtovih.
Pri zdravih posameznikih običajno zdravljenje ni potrebno, saj simptomi izzvenijo. Zdravljenje oseb z oslabljenim imunskim sistemom pa poteka pod zdravniškim nadzorom z različnimi zdravili.
ČREVESNI ZAJEDAVCI
Notranji zajedavci so zelo pogosti, še posebej pri zunanjih mačkah. Najpogostejše so gliste in trakulje, oboje pa močno oslabi imunski sistem. Do okužbe s trakuljo pride ob zaužitju okužene bolhe ali njenih iztrebkov, medtem ko se z glistami okužijo s pitjem onesnažene vode, okuženo hrano, zaužitju jajčec v iztrebkih okuženih živali ali preko dihalnih poti. Pomemben je dober imunski sistem, saj ta zmanjšuje verjetnost okužbe.
Z glistami in trakuljami se lahko okužimo tudi ljudje, posebej izpostavljeni so majhni otroci. Okužene mačke z iztrebki izločajo razvojne oblike glist in trakulj v okolje, kar predstavlja nevarnost. Prav tako predstavlja nevarnost zaužitje okuženega mesa. Manj pogosto je zaužitje odrivkov trakulje, ki povzročijo rast mehurnjaka in kot edina rešitev obstaja kirurška odstranitev.
Pogosto sploh ne vemo, da je mačka okužena, dokler število zajedavcev ne naraste in mačka shujša, izgubi sijočo dlako, spremeni apetit, dobi drisko, bruha, kašlja ali ima napet trebušček. Ob dolgotrajni nezdravljeni okužbi lahko pride do smrti živali. Pri glistah lahko zaznamo napet trebuh, kasneje so vidne v iztrebkih, lahko pa jih tudi izbruha. Odrivke trakulje lahko opazimo v izločenem blatu ali pa se prilepijo na dlako ob zadnjični odprtini mačke.
Z ustrezno preventivo, torej z rednim doziranjem sredstev proti zajedavcem, lahko zmanjšamo verjetnost okuženosti oz. poskrbimo za njihovo odstranitev. V lekarnah in v veterinarskih ambulantah so v prodaji tabletke ali ampule proti zajedavcem. Pomembno je hkratno zatiranje zunanjih in notranjih zajedavcev, saj je pri okužbi s trakuljo vmesni gostitelj ličinka bolhe, ki zaužije jajčeca. Ko le-ta odraste, se lahko mačka ponovno okuži, če zaužije odraslo bolho ali njene iztrebke.
DERMATOFITI: MIKROSPORIJA in TRIHOFITIJA
Glivične okužbe kože, znane kot kožne mikoze, so pogosto posledica okužb z dermatofiti, kamor sodita rodova Trichophyton in Mycrosporum. Ti dermatofiti povzročajo bolezni, kot sta mikrosporija in trihofitija. Prenašajo se preko direktnega stika z okuženo živaljo ali človekom. Okužba je možna tudi s stikom z okuženimi predmeti, kot so posteljnina, krtače, posodice za hrano in vodo ali oblačila. Tveganje za okužbo je največje pri otrocih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Inkubacijska doba je običajno med 10 in 14 dni, simptomi se pa lahko pojavijo tudi kasneje.
Pri mačkah se mikrosporija kaže z značilnimi simptomi, torej krožnimi rdečkastimi spremembami na koži in izgubo dlake. Najpogosteje so spremembe vidne na glavi, ušesih in tačkah. Območja sprememb so običajno srbeča in se s časom slabšajo. Za lastnike mačk je zelo pomembno hitro prepoznavanje simptomov bolezni in čim hitrejše ukrepanje. Zgodnje zdravljenje je namreč ključno pri zaustavitvi širjenja spor glivic po okolici, s katerimi se okužijo druge živali in ljudje.
Diagnostificiranje poteka v veterinarskih ambulantah, s posebno UV lučko izvedejo pregled dlake (Woodova svetilka) ali po potrebi mikroskopski pregled vzorcev dlake. Proces zdravljenja je dolgotrajen, potrebne je veliko vztrajnosti, saj lahko okužba vztraja več tednov ali celo mesecev. Odvisno od resnosti okužbe, zdravljenje vključuje lokalne antimikotične kreme ali sistemska zdravila proti glivicam. Tekom procesa je potrebno tudi redno čiščenje okolice s čimer se preprečuje širjenje spor, ki lahko v okolju preživijo tudi več mesecev.
STEKLINA
Je smrtno nevarna bolezen, ki jo povzroči virus in prizadene osrednje živčevje. Slovenija je od leta 2016 proglašena za državo brez stekline, pravo tako ni nevarnosti v naših sosednjih državah (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška). Veliko tveganje za okužbo še vedno ostaja v Aziji, Afriki, južni Ameriki in vzhodni Evropi. Okužba se zgodi ob ugrizu okužene živali, kontaktu poškodovane kože ali sluznice s slino okužene živali, preko sluznice dihal v votlinah z netopirji, s transplantacijo organov ali ob ugrizu okuženega človeka. Inkubacijska doba traja od nekaj dni do nekaj let, ko okuženi ljudje (in tudi mačke) nimajo težav.
Prvi znaki okužbe se pokažejo kot vročina, glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, bolečine ali neobičajni občutki na mestu ugriza, vedenjske motnje, nemir, razdražljivost, prestrašenost, neješčost, nespečnost, strah ali agresivnost.
Napredovani znaki so krči, hujša razdražljivost, hidrofobija, strah, zmedenost, delirij, halucinacije, pretirano slinjenje, ohromitve mišic, visoka vročina, zaprtje in zastoj urina. Okužena oseba umre zaradi splošne ohromitve in srčno-žilne odpovedi ali ohromitve mišic jezika, žrela, grla in dihalnih mišic.
Zdravilo za steklino ne obstaja, zato je okužbo zelo pomembno preprečevati. V primeru, da nas poškoduje okužena žival oz. žival, za katero obstaja sum na okužbo, pustimo teči kri iz rane, obrišemo slino stran od rane (ne preko nje!), rano speremo pod tekočo vodo z milom, povijemo s sterilnim povojem in takoj obiščemo zdravnika.
GIARDIA
Enocelični črevesni paraziti povzročajo resno okužbo črevesja, katere posledica je pogosta driska. Bolezen je razširjena po celem svetu. Mačke se okužijo s pitjem okužene vode, hrane ali preko površin. Paraziti živijo v črevesju, ciste giardie pa se preko blata izločajo v okolje, kjer lahko preživijo tudi nekaj mesecev.
Pri mačjih mladičkih in imunsko oslabljenih mačkah je driska lahko smrtno nevarna, saj žival trpi zaradi dehidracije. Driska je lahko vodena ali krvava, žival izgubi apetit, izgubi telesno težo, bruha, dehidrira, kaže utrujenost ter dobi razmrščeno dlako.
Diagnostificiranje naredijo s fekalnimi testi ali hitrim testom v veterinarski ambulanti. Zdravljenje zahteva veliko potrpljenja, saj združuje kombinacijo zdravil, higienskih praks in čiščenje bivalnega okolja. Nujno je redno čiščenje, pranje in razkuževanje posodic za hranjenje, mačje posteljice, mačjega stranišča ter ostalih površin, s katerimi mačka prihaja v stik. Zdravljenje je lahko dolgotrajno, saj so ciste giardie odporne na okoljske dejavnike, zato je (ponovna) okužba možna tudi preko okuženih površin in predmetov.
Za preprečevanje okužbe naj imajo mačke na voljo svežo in čisto vodo, čisto bivalno okolje, redno oprano mačjo posteljo ter razkuženo mačje stranišče.
SALMONELA
Salmoneloza je po vsem svetu razširjena črevesna bolezen, ki jo povzročajo bakterije salmonele. Vir okužbe so lahko surova jajca, surovo meso (predvsem perutnina), slaba higiena rok ali stik z okuženo površino, redko s pitjem vode.
Inkubacijska doba od okužbe je od 6 do 36 ur. Pri ljudeh in živalih lahko okužba poteka brez simptomov. Pri ljudeh se lahko pojavijo driska, bolečine v trebuhu, bruhanje ali povišana telesna temperatura, pri mačkah pa bruhanje, driska in utrujenost.
Posebno zdravljenje pri ljudeh običajno ni potrebno, skrbeti je potrebno za zadosten vnos tekočine ter natančno čiščenje sanitarij in drugih površin, saj se salmonele v blatu izločajo še nekaj tednov po okužbi. Lastniki mačk morajo skrbeti za dobro higieno rok po vsakokratnem čiščenju mačjega stranišča, po stiku z mačko ali stiku z ostalimi morebitnimi okuženimi površinami.
BARTONELOZA - BOLEZEN MAČJE PRASKE
Bolezen mačje praske je po vsem svetu razširjena bakterijska okužba. Prenašalke bolezni so mačke, ki so se z bakterijo okužile z zaužitjem bolšjih iztrebkov ob praskanju in lizanju kožuha. Najbolj so izpostavljeni mačji mladiči, ki še nimajo razvitega imunskega sistema ter potepuške mačke. Okužbo preprečujemo z izogibanjem mačjim mladičem in potepuškim mačkam.
Okužba se na človeka prenaša z ugrizom, prasko ali s stikom okužene sline s poškodovano kožo ali sluznico. Največ okužb je zabeleženih v jesenskem in zimskem času, najpogosteje pri otrocih do 15 leta starosti.
Po 3-10 dneh od okužbe se na mestu praske ali ugriza pojavi rdeča lisa, ki je lahko tudi rahlo izbočena ali napolnjena s tekočino. Po 1-3 tednih se v bližini tega mesta pojavi oteklina bezgavke, najpogosteje pod pazduhami, vratu ali v predelu dimelj. Bezgavke so pogosto občutljive na dotik, koža je pordela in topla. Pojavi se lahko tudi povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v grlu, vrtoglavica in slabše počutje. Otekle bezgavke se običajno povrnejo v prejšnje stanje šele po 2-4 mesecih. Bolezen pa lahko poteka tudi povsem brez simptomov.
Zdravljenje v večini primerov ni potrebno, saj simptomi sčasoma sami izzvenijo. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom se lahko pojavi več simptomov in redkeje zapleti. Praviloma osebe, ki so že bile okužene, pridobijo trajno imunost.
KRIPTOSPORIDIOZA
Nalezljivo črevesno bolezen povzroča parazit. Najpogostejša je okužba z vodo, hrano ali s stikom z okuženo osebo, pogosto je tudi vzrok drisk po kopanju v bazenih. Simptomi se pojavijo 2-5 dni od okužbe.
Okužba pri osebah z dobrim imunskim sistemom je lahko brez simptomov ali pa povzroči akutno drisko. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko povzroči dolgotrajno vodeno drisko, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Prenaša še preko blata okuženih ljudi in živali. Parazit je zaščiten s kapsulo, kar mu omogoča preživetje dalj časa zunaj telesa gostitelja.
Okužbo preprečujemo z ustrezno higieno rok, sanitarij in drugih morebitnih okuženih površin ter umivanju rok po stiku z živalmi. Osebe, ki so prebolele okužbo, se naj še vsaj 14 dni izogibajo obisku javnih kopališč.
Specifično zdravljenje ne obstaja, potreben je počitek, zadostna hidracija ter uživanje kvalitetne, raznovrstne hrane z veliko vitamini in minerali.
Naše ljubke živali lahko na nas prenesejo nekatere bolezni, vendar se lahko temu z rednim informiranjem, ustreznim znanjem, sredstvi proti zunanjim in notranjim zajedavcem ter dobro higieno, uspešno izognemo. Torej naj zoonoze ne bodo razlog izogibanja živalim. Posvetimo jim svoj čas in preprosto imejmo jih radi, kot si to zaslužijo s svojo prikupnostjo.
Viri:
Fotografije: